Dragi prijatelji knjige,

ko pade noč, zasvetijo luna in zvezde. Naredi se drugačen dan – dan, ki ga osvetljuje domišljija, dan, v katerem se zalesketajo oddaljeni, pozabljeni svetovi, zazvenijo legende in spomini, in zdi se, da se povezujemo z vsem, kar obstaja. Imamo nezamisljivo moč spreminjanja ne-biti v bit in smo na leteči sanjski preprogi, ki nam jo je življenje dalo v dar.

Danes na Zemljo lega noč, ki postaja nepredirna. Zvezde in mesečino zagrinja megla – gosto stkana iz brezsrčnosti, brezumnosti in suhih številk.

Zakaj tako? Kaj v času največje tehnološke revolucije v zgodovini, revolucije, ki omogoča razvoj in blagostanje vsemu, kar obstaja, človeštvo ponovno sili v peklenski demonični ples okoli lastne brezobzirne samovšečnosti, proč od čudovitih možnosti, ki so jih človeku naklonili življenje, narava, bog?

Koliko lepega je v človeku in življenju, nam odkrivajo knjige. Koliko strašnega je v človeku, ki ne razume samega sebe in življenja, nam odkrivajo dnevni klici »prišepetovalcev/preračunovalcev«, kaj da nam je storiti, česa ne, kaj kupiti, in na drugi strani kriki milijonov trpečih in nemočnih.

Da se ta peklenski krog vojne, nasilja in brezumja sploh more nadaljevati, morata biti zaprta tako knjiga kot srce, ki jo odpira … Unesco že desetletja opozarja, da je ogrožena narava človeka – tista bistvena, notranja narava –, da dnevno in za vekomaj z obličja Zemlje izginjajo kulture z jeziki, ki jih nismo spoznali – a vendar stari družbeni red namerno, pretkano in nasilno odvrača človeka od vsega, kar bi knjigi, branju, izobraževanju pomagalo zadihati.

Žalostno je, da je 400-letnica smrti Miguela de Cervantesa in Williama Shakespearja obenem čas občega kulturocida in knjigocida: davčni in administrativni pritisk na knjigo in ustvarjalno delo postajata daviteljsko vampirska, v Sloveniji se zapirajo zadnje neodvisne knjigarne, življenjska nit edine velike slovenske založbe je v rokah številkarjev, v Angliji

bodo letos zaprli prek 400 splošnih knjižnic … Številkarji so se odločili, da bodo sebe davčno osvobodili, v zameno pa ljudem odvzeli upanje vase in v prihodnost.

Noč knjige ima poslanstvo – obsijati pozabljeno in čudovito notranje bistvo. Povrniti upanje in zaupanje v drugega. In nas opomniti, da sveta danes ne spreminjamo ne z bombami ne s številkami, pač pa z zavedanjem, kdo smo – vsak zase in drug drugemu, naravi in živalim.

Svet se spreminja in prebuja s knjigo v roki. Z branjem prižigamo luč prihodnosti.

Biti ali ne biti? To je zdaj vprašanje. Noč knjige je naš odgovor nanj.

Ekipa Noč knjige